Definicija: Relacija R ⊆ A × A
je:
∀ x y ∈ A . x R y ∨ y R x
)Za relacije urejenosti ponavadi uporabljamo simbole, ki spominjajo na znak ≤
, kot so ≼
, ⊆
, ⊑
, …
≤
na realnih številih je linearna urejenost.⊆
na P(A)
je delna urejenost. Za katere množice A
je linearna?=
je delna urejenost.Končno delno ureditev (A, ≤)
lahko predstavimo s Hassejevim diagramom: elemente množice A
narišemo tako, da je x
pod y
, kadar velja x ≤ y
. Nato povežemo vozlišči x
in y
, če je y
neposredni naslednik x
, se pravi, da velja x ≠ y
, x ≤ y
in iz x ≤ z ≤ y
sledi x = z ∨ z = y
.
Primer: kakšen je Hassejev diagram relacije deljivosti na množici {0, 1, ..., 10}
?
Primer: kakšen je Hassejev diagram relacije ⊆
na množici P({a,b,c})
?
Če je ≤
delna urejenost na P
potem je tudi transponirana relacija ≥
, definirana z
x ≥ y ⇔ x ≤ y
delna urejenost na P
. Če je ≤
linearna, je ≥
linearna.
Naj bosta (P, ≤)
in (Q, ⊑)
delni urejenosti. Na kartezičnem produktu P × Q
lahko definiramo dve urejenosti:
≼
: (x₁,y₁) ≼ (x₂,y₂) ⇔ x₁ ≤ x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂
≼_lex
: (x₁,y₁) ≼_lex (x₂,y₂) ⇔ (x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂) ∨ (x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂)
Primer: Kako si predstavljamo produktno in leksikografsko ureditev na [0,1] × [0,1]
, če [0,1]
uredimo z običajno relacijo ≤
?
Izjava: Produktna in leksikografska urejenosti sta delni urejenosti. Leksikografska urejenost linearnih urejenosti je linearna.
Dokaz.
Dejstvo, da je produktna urejenost refleksivna, tranzitivna in antisimetrična, pustimo za vajo. Preverimo, da je leksikografska urejenost ≼_lex
delna urejenost.
Dokaz, da je ≼_lex
je refleksivna: za vsak (x, y) ∈ P × Q
velja x = x ∧ y ⊑ y
, torej velja (x, y) ⊑ (x, y)
.
Dokazj=, da je ≼_lex
je antisimetrična: naj bosta (x₁,y₁), (x₂,y₂) ∈ P × Q
in denimo, da velja
(x₁, y₁) ≼_lex (x₂, y₂) ∧ (x₂, y₂) ≼_lex (x₁, y₁)
To je ekvivalentno
(x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ ≠ x₁ ∧ x₂ ≤ x₁) ∨
(x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ = x₁ ∧ y₂ ⊑ y₁) ∨
(x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ x₂ ≠ x₁ ∧ x₂ ≤ x₁) ∨
(x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ x₂ = x₁ ∧ y₂ ⊑ y₁)
Če v zgornji formuli upoštevamo, da je x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ = x₂
, vidimo, da sta drugi in tretji disjunkt ekvivalentna ⊥
, zato je izjava ekvivalentna:
(x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ ≠ x₁ ∧ x₂ ≤ x₁) ∨
(x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ x₂ = x₁ ∧ y₂ ⊑ y₁)
A tudi prvi disjunkt je ekvivalenten ⊥
, ker iz x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ ≤ x₁
sledi x₁ = x₂
, saj je ≤
po predpostavki antisimetrična. Torej ostane samo zadnji disjunkt, ki je ekvivalenten
x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ y₂ ⊑ y₁
Ker je ⊑
antisimetrična, sledi x₁ = x₂
in y₁ = y₂
, kar smo želeli dokazati.
Dokaz, da je ≼_lex
tranzitivna: naj bodo (x₁,y₁), (x₂,y₂), (x₃, y₃) ∈ P × Q
in denimo, da velja
(x₁, y₁) ≼_lex (x₂, y₂) ∧ (x₂, y₂) ≼_lex (x₃, y₃)
To je ekvivalentno
(x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ ≠ x₃ ∧ x₂ ≤ x₃) ∨
(x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ = x₃ ∧ y₂ ⊑ y₃) ∨
(x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ x₂ ≠ x₃ ∧ x₂ ≤ x₃) ∨
(x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ x₂ = x₃ ∧ y₂ ⊑ y₃)
Obravnavajmo štiri primere in v vsakem od njih dokažimo (x₁, y₁) ≼_lex (x₃, y₃)
, se pravi (x₁ ≠ x₃ ∧ x₁ ≤ x₃) ∨ (x₁ = x₃ ∧ y₁ ⊑ y₃)
:
Če velja x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ ≠ x₃ ∧ x₂ ≤ x₃
: ker je ≤
tranzitivna sledi x₁ ≤ x₃
, poleg tega pv velja x₁ ≠ x₃
: če bi veljalo x₁ = x₃
, bi iz predpostavk dobili x₃ ≤ x₂ ∧ x₂ ≤ x₃
, od koder bi sledilo x₂ = x₃
, kar je v protislovju s predpostavko x₂ ≠ x₃
.
Če velja x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂ ∧ x₂ = x₃ ∧ y₂ ⊑ y₃
: ker je x₂ = x₃
iz prvih dveh predpostavk sledi x₁ ≠ x₃ ∧ x₁ ≤ x₃
.
Če velja x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ x₂ ≠ x₃ ∧ x₂ ≤ x₃
: ker je x₁ = x₂
iz zadnjih dveh predpostavk sledi x₁ ≠ x₃ ∧ x₁ ≤ x₃
.
Če velja x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂ ∧ x₂ = x₃ ∧ y₂ ⊑ y₃
: torej je x₁ = x₃
ker je =
tranzitivna in y₁ ⊑ y₃
ker je ⊑
tranzitivna.
Nazadnje preverimo še, da je ≼_lex
linearna, če sta ≤
in ⊑
linearni. Naj bosta (x₁,y₁), (x₂,y₂) ∈ P × Q
. Dokazati želimo
(x₁, y₁) ≼ (x₂, y₂) ∨ (x₂, y₂) ≼ (x₁, y₁)
To je ekvivalentno disjunkciji
(x₁ ≠ x₂ ∧ x₁ ≤ x₂) ∨ (x₁ = x₂ ∧ y₁ ⊑ y₂) ∨ (x₂ ≠ x₁ ∧ x₂ ≤ x₁) ∨ (x₂ = x₁ ∧ y₂ ⊑ y₁)
kar je ekvivalentno
(x₁ ≠ x₂ ∧ (x₁ ≤ x₂ ∨ x₂ ≤ x₁)) ∨ (x₁ = x₂ ∧ (y₁ ⊑ y₂ ∨ y₂ ⊑ y₁))
Ker sta ≤
in ⊑
linearni, je to ekvivalentno
(x₁ ≠ x₂ ∧ ⊤) ∨ (x₁ = x₂ ∧ ⊤)
Kar je ekvivalentno
(x₁ ≠ x₂) ∨ (x₁ = x₂)
To pa drži po zakonu o izključeni tretji možnosti. S tem je linearnost ≼_lex
, dokazana. □
Naj bosta (P, ≤)
in (Q, ⊑)
delni urejenosti. Na vsoti P + Q
lahko definiramo urejenost ≼
s predpisom:
u ≼ v ⇔ (∃ x, y ∈ P . u = in₁(x) ∧ v = in₁(y) ∧ x ≤ y) ∨
(∃ s, t ∈ Q . u = in₂(s) ∧ v = in₂(t) ∧ s ⊑ t)
Naj bosta (P, ≤)
in (Q, ⊑)
delni urejenosti. Na vsoti P + Q
lahko definiramo urejenost ≼
s predpisom:
u ≼ v ⇔ (∃ x, y ∈ P . u = in₁(x) ∧ v = in₁(y) ∧ x ≤ y) ∨
(∃ x ∈ P . ∃ s ∈ Q . u = in₁(x) ∧ v = in₂(s)) ∨
(∃ s, t ∈ Q . u = in₂(s) ∧ v = in₂(t) ∧ s ⊑ t)
Torej so vsi elementi P
pred vsemi elementi Q
.
Zaporedna vsota linearnih urejenosti je linearna.
Naj bo (P, ≤)
delna urejenost in A
množica. Na eksponentni množici Pᴬ
lahko definiramo urejenost ≼
s predpisom:
f ≼ g ⇔ ∀ x ∈ A . f(x) ≤ g(x)
Naloga: ali je ≼
linearna, kadar je ≤
linearna?
Naj bo (P, ≤)
šibka ureditev. Relacija ∼
na P
, definirana s predpisom
x ∼ y ⇔ x ≤ y ∧ y ≤ x
je ekvivalenčna relacija. Na kvocientu P/∼
lahko definiramo relacijo ≼
s predpisom
[x] ≼ [y] ⇔ x ≤ y
Treba je preveriti, da je relacija dobro definirana, se pravi da velja
x ∼ x' ∧ y ∼ y' ⇒ (x ≤ y ⇔ x' ≤ y')
Pa preverimo: denimo, da velja x, y, x', y' ∈ P
in x ~ x'
in y ~ y'
. Torej velja
x ≤ x' ∧ x' ≤ x ∧ y ≤ y' ∧ y' ∧ x
Sedaj dokažimo x ≤ y ⇔ x' ≤ y'
:
x ≤ y
. Tedaj dobimo x' ≤ x ≤ y ≤ y'
.x' ≤ y'
. Tedaj dobimo x ≤ x' ≤ y' ≤ y
.Torej je ≼
dobro definirana.
Izjava: Relacija ≼
, ki je inducirana s šibko ureditvijo, je delna ureditev.
Dokaz. Refleksivnost in tranzitivnost ≼
sledita iz refleksivnosti in tranzitivnosti ≤
. Preverimo antisimetričnost: denimo, da velja [x] ≤ [y]
in [y] ≤ [x]
. Tedaj velja x ≤ y
in y ≤ x
, torej velja x ~ y
in `[x] = [y]. □
Primer: Obravnavajmo cela števila Z
in deljivost |
, ki je šibka ureditev. Za vse k, m ∈ Z
velja
k ∼ m ⇔ k | m ∧ m | k ⇔ |k| = |m|
Torej je Z/∼ ≅ N
, kjer izomorfizem preslika [k] ↦ |k|
. Delna ureditev na Z/∼
inducirana z deljivostjo je spet deljivost (ko jo prenesemo iz Z/∼
na N
s pomočjo izomorfizma).
Definicija: Preslikava f : P → Q
med delnima urejenostma (P, ≼)
in (Q, ⊑)
je monotona (ali naraščajoča), ko velja ∀ x, y ∈ P . x ≼ y ⇒ f(x) ⊑ f(y)
.
Definicija: Preslikava f : P → Q
med delnima urejenostma (P, ≼)
in (Q, ⊑)
je antitona (ali padajoča), ko velja ∀ x, y ∈ P . x ≼ y ⇒ f(y) ⊑ f(x)
.
Opozorilo: v analizi “monotona” pomeni “monotona ali antitona”. To ni nič čudnega, ker “dan” tudi pomeni “dan in noč”.
Izrek: Kompozicija monotonih preslikav je monotona. Identita je monotona.
Dokaz. Naj bosta f : P → Q
in g : Q → R
monotoni preslikavi med delnimi urejenostmi (P, ≤_P)
, (Q, ≤_Q)
in (R, ≤_R)
. Če je x ≤_P y
, potem je zaradi monotonisti f
tudi f(x) ≤_Q f(y)
, nato pa je zaradi monotonisti g
spet g(f(x)) ≤_R g(f(y))
. Identiteta je očitno monotona.
Primeri
+ : R × R → R
je monotona operacija glede na produktno ureditev na R × R
.× : R × R → R
ni monotona operacija.Definicija: Naj bo (P, ≤)
delna urejenost, S ⊆ P
in x ∈ P
:
x
je spodnja meja podmnožice S
, ko velja ∀ y ∈ S . x ≤ y
x
je zgornja meja podmnožice S
, ko velja ∀ y ∈ S . y ≤ x
x
je infimum ali največja spodnja meja ali natančna spodnja meja podmnožice S
, ko je spodnja meja S
in velja: za vse y ∈ P
, če je y
spodnja meja S
, potem je y ≤ x
x
je supremum ali najmanjša zgornja meja ali natančna zgornja meja podmnožice S
, ko je zgornja meja S
in velja: za vse y ∈ P
, če je y
zgornja meja S
, potem je x ≤ y
x
je minimalni element podmnožice S
, ko velja x ∈ S
in ∀ y ∈ S . y ≤ x ⇒ x = y
x
je maksimalni element podmnožice S
, ko velja x ∈ S
in ∀ y ∈ S . x ≤ y ⇒ x = y
x
je najmanjši ali prvi element ali minimum podmnožice S
, ko velja x ∈ S
in ∀ y ∈ S . x ≤ y
x
je največji ali zadnji element ali maksimum podmnožice S
, ko velja x ∈ S
in ∀ y ∈ S . y ≤ x
Opozorilo: minimalni element ni isto kot minimum (in maksimalni element ni isto kot maksimum).
Kadar govorimo o “prvem elementu” ali “maksimalnem elementu” in ne povemo, na katero podmnožico se nanaša element, imamo običajno v mislih kar celotno delno ureditev.
Izrek: Naj bo (P, ≤)
delna urejenost in S ⊆ P
. Tedaj ima S
največ en infimum in največ en supremum, ki ju zapišemo inf S
in sup S
, kadar obstajata.
Dokaz. Denimo, da sta x
in y
oba infimum S
. Ker je y
spodnja meja za S
in x
njen infimum, velja y ≤ x
. Podobno velja x ≤ y
, torej x = y
. Za supremum je dokaz podoben. □
Primer: Supremum končne neprazne množice S ⊆ N
za relacijo deljivosti |
je namanjši skupni večkratnik elementov iz S
. Infimum je navečji skupni delitelj. Kaj pa, če je S
prazna ali neskončna?
Definicija: Naj bo (P, ≤)
delna urejenost:
(P, ≤)
je mreža, ko imata vsaka dva elementa x, y ∈ P
infimum in supremum.(P, ≤)
je omejena mreža, ko ima vsaka končna podmnožica P
infimum in supremum.(P, ≤)
je polna mreža, ko ima vsaka podmnožica P
infimum in supremum.Infimum in supremum elementov x
in y
pišemo x ∧ y
in x ∨ y
.
Izrek: Delna urejenost (P, ≤)
je omejena mreža natanko tedaj, ko ima najmanši in največji element, ter imata vsaka sva elementa infimum in supremum.
Dokaz.
Denimo, da je (P, ≤)
omejana mreža. Tedaj P
ima najmanši element, namreč sup ∅
, in največji element, namreč inf ∅
. Infimum in supremum x
in y
sta seveda inf {x, y}
in sup {x, y}
.
Denimo, da ima P
najmanši element ⊥_P
in največji element ⊤_P
, vsaka dva elementa pa imata infimum in supremum. Naj bo S ⊆ P
končna množica:
S = ∅
, potem je inf S = ⊤_P
in sup S = ⊥_P
S = {x_1, … x_n}
za n > 0
, potem je inf S = (inf {x_1, …, x_n-1}) ∨ x_n
in sup S = (sup {x_1, …, x_n-1}) ∨ x_n
□2 = {⊥, ⊤}
je omejena mreža za relacijo ⇒
N
je polna mrežaP(A)
, urejena z ⊆
, je polna mreža[a,b]
, urejen z ≤
, je polna mrežaR
, urejena z ≤
, so mreža