Računalništvo 1 (PRA)

 informacije  lekcije  vaje  naloge  oprema   kazalo 
lekcije / Tipa boolean in String

Tipa boolean in String

Java pozna tri vrste tipov, osnovne tipe, razrede in tabele. Dva osnovna tipa smo že spoznali, to sta int (cela števila) in double (realna števila). Danes bomo spoznali še osnovni tip boolean in razred String. Tabele bomo obravnavali v naslednji lekciji.
Java ima tri vrste tipov: osnovni tipi, razredi in tabele.

Tip boolean

Tip boolean je tip logičnih vrednosti in ima samo dva elementa: true (resnica) in false (neresnica). Primer:
PrimerBoolean.java
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12

public class PrimerBoolean {
    public static void main(String[] args) {
	int a = 17;
	int b = 5;

	boolean p = (a < b);
	boolean q = (a <= b + 12);

	System.out.println(p);
	System.out.println(q);
    }
}
> javac PrimerBoolean.java
> java PrimerBoolean
false
true
V 6. vrstici imamo spremenljivko p tipa boolean. V spremenljivko p se shrani vrednost false, saj je vrednost izraza a < b enaka false, saj 17 ni manjše od 5.
V 7. vrstici smo definirali spremenljivko q tipa boolean. Njena vrednost je true, saj je res, da je 17 manjše ali enako 5 + 12.
Osnovne operacije za delo s tipom boolean so:
Tip boolean
true resnica
false neresnica
p && q logični "in" (konjunkcija)
p || q logični "ali" (disjunkcija)
!p logična negacija
Rezultat tipa boolean dobimo tudi, kadar uporabljamo relacije za primerjanje elementov:
Osnovne relacije
a == b enakost (za osnovne tipe): a je enako b
s.equals(t) enakost (za razrede): objekt s je enak objektu t
a != b različnost (za osnovne tipe): a ni enako b
a < b a je manjši od b
a <= ba je manjši ali enak b
a > b a je večji od b
a >= ba je večji ali enak b
Kako se uporablja s.equals(t) bomo videli, ko bomo delali z nizi znakov. Zaenkrat si zapomnimo, da se == in != uporabljata za osnovne tipe int, double in boolean, za objekte pa se vedno uporabi metoda equals.
Naloga 1
Dani sta celoštevilčni spremenljivki int a in int b. Napiši izraz, ki spremenljivko boolean p nastavi na true, če je kvadrat števila a večji od kuba števila b in manjši ali enak od četrte potence b.
Program preizkusi za razne vrednost a in b.
Namig
1
2
3
4
5
6
7
8

public class BepopIsTheBest {
  public static void main(String[] args) {
    int a = 500;
    int b = 234;

    boolean p = (tukaj napiši izraz);
  }
}
Naloga 2
Dani sta spremenljivki boolean p in boolean q. Napiši izraz, ki v spremenljivko boolean r nastavi na true če je p enak true in q enak false, ali če je p enak false in q enak truee. V ostalih primerih naj se r nastavi na false.
Se pravi, vrednost r se določi z naslednjimi pravili:
  • če je p == false in q == false, potem je r == false,
  • če je p == false in q == true, potem je r == true,
  • če je p == true in q == false, potem je r == true,
  • če je p == true in q == true, potem je r == false,
Namig
1
2
3
4

boolean p = true;
boolean q = false;

boolean r = (tukaj napiši izraz);

Pogojni stavek

Pogosto želimo v programu napisati ukaz "če je izpolnjen neki pogoj p, potem izvedi ukaz A, sicer izvedi ukaz B." (Na primer, "če je temperatura reaktorja previsoka, potem pokliči gasilce, sicer zadremaj za pol ure.")
To naredimo v Javi s pogojnim stavkom if-else: 
if (p) {
  A;
}
else {
  B;
}
Zgornji ukaz preberemo takole: "Če je p enak true, potem izvedi ukaze A, sicer izvedi ukaze B". Shematično prikažemo pogojni stavek takole: stavek if-then Na primer:
PogojniStavek.java
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18

public class PogojniStavek {
    public static void main(String[] args) {

	int a = 23;
	int b = 7;

	if (a < 100) {
	    b = a * b;
	    b = b + 2;
	}
	else {
	    b = a + b;
	    b = b * b;
	}

	System.out.println(b);
    }
}
> javac PogojniStavek.java 
> java PogojniStavek 
163
Drugi del pogojnega stavka lahko izpustimo: 
if (p) {
  A;
}
To pomeni: "Če je p enak true, potem izvedi A". (Nariši shemo za ta primer!)
Kadar A ali B sestoji iz enega samega ukaza, lahko zavite oklepaje izpustimo, vendar to odsvetujem.
Pogost primer uporabo pogojnih stavkov je tako imenovani "if else" konstrukt: 
if (p1) {
  A1;
}
else if (p2) {
  A2;
}
.
.
.
else if (pn) {
  An;
}
else {
  B;
}
To pomeni: "če velja p1, izvedi A1, sicer če velja p2, izvedi A2, sicer ..., sicer če velja pn, izvedi An, sicer izvedi B". Tu se vedno izvede natanko eden od ukazov A1, A2, ..., An, B.
Ta konstrukt uporabljamo, kadar želimo izvesti natanko eno od večih možnosti.
Naloga 3
Dana je spremenljivka int temp, v kateri je zapisana temperatura zraka. Na zaslon želimo izpisati opisno besedilo:
  • če je temperatura manj kot -10 C, potem izpišemo "Zelo zelo je hladno.".
  • če je temperatura med -10 C in 0 C, potem izpišemo "Zelo je hladno."
  • če je temperatura med 0 C in 10 C, potem izpišemo "Hladno je."
  • če je temperatura med 10 C in 15 C, potem izpišemo "Vreme je sveže."
  • če je temperatura med 15 C in 25 C, potem izpišemo "Vreme je prijetno."
  • če je temperatura med 25 C in 30 C, potem izpišemo "Vroče je."
  • če je temperatura nad 30, potem izpišemo "Zelo je vroče."
Napiši program, ki to naredi.

Tipa char in String

Poleg številskih tipov int in double ter tipa boolean, pozna Java še osnovni tip char (angl. "chararcter"). Mimogrede, ime tega tipa se izgovarja "kar" in ne "čar", ker se "character" izgovori "karakter" ne pa "čarakter".
Karakterji ali znaki so črke, številke, presledek, ločila in nasploh vsi znaki, ki jih lahko izpišemo na zaslon. Karakterje pišemo v enojnih narekovajih: 
char c = 'm';
Vrednosti osnovega tipa char so znaki.
Znake zapišemo v enojnih narekovajih.
Posamezni znaki ponavadi niso zelo zanimivi. Bolj koristni so nizi znakov ali po domače "stringi". V ta namen ima Java definiran razred String. Nize pišemo v dvojnih narekovajih: 
String ime = "Mojca";
String priimek = "Pokraculja";
Kaj vse lahko počnemo z nizi?
Tip String
s + t stakni niza s in t
s.equals(t) primerj niza s in t
s.length()dolžino niza
s.charAt(k)k-ti znak v nizu s
Integer.parseInt(s) niz s predelaj v celo število
Razred String vsebuje še mnoge druge metode za delo z nizi. (Oglej si dokumentacijo za razred String!) Tu omenimo le, da se znaki v nizu štejejo od 0 dalje. Če torej izvedemo ukaz 
String ime = "Kekec";
char c = ime.charAt(2);
potem se v c shrani znak 'k'. Več izkušenj z nizi bomo pridobili pri reševanju naslednjih vaj.
Naloga 4
V spremenljivkah int dan, int mesec in int leto je shranjen datum. Napiši program, ki v spremenljivko boolean prosto shrani true, če je dan z danim datumom dela prost.
Opomba: Velika noč in Binkošti sta dela prosta dneva, ki se vsako leto spreminjata, zato ti ju ni treba upoštevati.
Namig
Dela prosti dnevi so:
  • 1. in 2. januar: Novo leto
  • 8. februar: Slovenski kulturni praznik
  • Velika noč in velikonočni ponedeljek: spreminjajoč datum
  • 27. april: Dan upora proti okupatorju
  • 1. in 2. maj: Praznik dela
  • Binkošti: spreminjajoč datum
  • 25. junij: Dan državnosti
  • 15. avgust: Marijino vnebovzetje
  • 31. oktober: Dan reformacije
  • 1. november: Dan spomina na mrtve
  • 25. december: Božič
  • 26. december: Dan samostojnosti
Naloga 5
V spremenljivki String ime je shranjeno ime. Napiši program, ki spremenljivko boolean moski nastavi na true, če je ime moško ime in na false, če je žensko ime.
Program naj deluje po naslednjem pravilu: ime je žensko, če se konča na 'a', razen v primeru, ko je enako enemu od naslednjih imen: "Ziga", "Miha", "Matija", "Jaka".
Naloga 6
Napiši program VezanaVloga.java, ki z ukazne vrstice dobi višino vezane vloge (realno število), mesečno obrestno mero izraženo v procentih (realno število), in dolžino vezave v mesecih (celo število), ter izpiše, koliko denarja se bo nabralo na vezani vlogi. Takole: 
> java VezanaVloga 200000 4.5 6
Nabralo se bo 260452.024969503 SIT.
Pri reševanju naloge je treba vedeti, kako se pretvori niz znakov, na primer "4.5", ki ga preberemo z metodo readLine(), v realno število 4.5. Za pretvorbo iz niza v double uporabi Double.parseDouble, za pretvorbo niza v int pa Integer.parseInt.
Kaj se zgodi, če namesto števila vpišete "banana"?